Omejujejo jih tudi časovne in »pozicijske« možnosti za uporabo njihovega poslovnega znanja. Nujnosti njihovega sodelovanja pri snovanju poslovnih načrtov v času informacijske družbe pa bi se morali že včeraj zavedati predsedniki in člani uprav gospodarskih družb. Večina med njimi danes z vključevanjem informatikov v snovanje prihodnosti podjetij pravzaprav še komajda lovi zadnji vlak.
Ti namreč razpolagajo s poznavanjem posebej razvitih računalniških tehnik, npr. odkrivanja zakonitosti v podatkih (data mining) in posledično napovedovanja določenih dogajanj, računalniškega krmiljenja proizvodnje itn.
Zaželene tekmovalne sposobnosti našega gospodarstva v informacijski dobi si brez drugačnega ovrednotenja pogojev izobraževanja in dela nosilcev IT ni več mogoče zamisliti. Svojega sedanjega položaja ob popolnoma odprtem trgu delovne sile v Evropski uniji, ki se nam obeta v nekaj letih, informatiki nimajo za sprejemljivega.
Za takojšnje izboljšanje položaja pa je treba že danes začeti spreminjati položaj informatikov v vseh vrstah združb, od podjetij do uradov državne uprave. Razgledani poslovodni in drugi ravnatelji (ali »managerji«) bi se morali zavedati, da prihodnjih strategij razvoja združb ne bo moč delati brez jasne predstave o vlogi in podpori informacijske tehnologije pri tem. To pa so znanja, s katerimi razpolagajo informatiki in drugi računalniški strokovnjaki.
Do spoznanja o pomenu znanj s področja [I(t)KT)] so vse preštevilni člani uprav in drugi (poslovodni) ravnatelji prišli prepozno, npr. šele ob postavitvi notranjega omrežja (ali intraneta) in ob nujnosti prenove spletnih strani. Danes se že bolj zavedajo, da tempo in kakovost poslovnih odločitev narekuje sprotna dostava informacij, brez katerih so zaposleni le nebogljeni opazovalci igre, ki jo vodijo drugi. Tudi zato mora nepreklicno miniti čas, ko so bili informatiki in drugi računalniški strokovnjaki v podjetjih za razmeroma nizke plače in ob nepriznanem (lestvičnem) statusu pripravljeni delati, pogosto ob koncu tedna in ponoči, po 250 ur na mesec za uveljavitev ustrezne vloge računalnika.
Ti namreč razpolagajo s poznavanjem posebej razvitih računalniških tehnik, npr. odkrivanja zakonitosti v podatkih (data mining) in posledično napovedovanja določenih dogajanj, računalniškega krmiljenja proizvodnje itn.
Zaželene tekmovalne sposobnosti našega gospodarstva v informacijski dobi si brez drugačnega ovrednotenja pogojev izobraževanja in dela nosilcev IT ni več mogoče zamisliti. Svojega sedanjega položaja ob popolnoma odprtem trgu delovne sile v Evropski uniji, ki se nam obeta v nekaj letih, informatiki nimajo za sprejemljivega.
Za takojšnje izboljšanje položaja pa je treba že danes začeti spreminjati položaj informatikov v vseh vrstah združb, od podjetij do uradov državne uprave. Razgledani poslovodni in drugi ravnatelji (ali »managerji«) bi se morali zavedati, da prihodnjih strategij razvoja združb ne bo moč delati brez jasne predstave o vlogi in podpori informacijske tehnologije pri tem. To pa so znanja, s katerimi razpolagajo informatiki in drugi računalniški strokovnjaki.
Do spoznanja o pomenu znanj s področja [I(t)KT)] so vse preštevilni člani uprav in drugi (poslovodni) ravnatelji prišli prepozno, npr. šele ob postavitvi notranjega omrežja (ali intraneta) in ob nujnosti prenove spletnih strani. Danes se že bolj zavedajo, da tempo in kakovost poslovnih odločitev narekuje sprotna dostava informacij, brez katerih so zaposleni le nebogljeni opazovalci igre, ki jo vodijo drugi. Tudi zato mora nepreklicno miniti čas, ko so bili informatiki in drugi računalniški strokovnjaki v podjetjih za razmeroma nizke plače in ob nepriznanem (lestvičnem) statusu pripravljeni delati, pogosto ob koncu tedna in ponoči, po 250 ur na mesec za uveljavitev ustrezne vloge računalnika.